Перевод: со всех языков на все языки

со всех языков на все языки

Со всех языков на:
Все языки
Со всех языков на:
Словенский

javna dela

Толкование Перевод

1 предприятия, находящиеся на государственном бюджете

javna dela

Русско-словенский словарь > предприятия, находящиеся на государственном бюджете
2 work

[wə:k] 1. noun
1) (effort made in order to achieve or make something: He has done a lot of work on this project) delo

2) (employment: I cannot find work in this town.) delo

3) (a task or tasks; the thing that one is working on: Please clear your work off the table.) delo

4) (a painting, book, piece of music etc: the works of Van Gogh / Shakespeare/Mozart; This work was composed in 1816.) delo

5) (the product or result of a person's labours: His work has shown a great improvement lately.) delo

6) (one's place of employment: He left (his) work at 5.30 p.m.; I don't think I'll go to work tomorrow.) delo
2. verb
1) (to (cause to) make efforts in order to achieve or make something: She works at the factory three days a week; He works his employees very hard; I've been working on/at a new project.) delati; priganjati k delu

2) (to be employed: Are you working just now?) delati

3) (to (cause to) operate (in the correct way): He has no idea how that machine works / how to work that machine; That machine doesn't/won't work, but this one's working.) delovati; upravljati

4) (to be practicable and/or successful: If my scheme works, we'll be rich!) delovati

5) (to make (one's way) slowly and carefully with effort or difficulty: She worked her way up the rock face.) s težavo napredovati

6) (to get into, or put into, a stated condition or position, slowly and gradually: The wheel worked loose.) postajati bolj in bolj

7) (to make by craftsmanship: The ornaments had been worked in gold.) izdelati

•

- - work
- workable
- worker
- works 3. noun plural
1) (the mechanism (of a watch, clock etc): The works are all rusted.) mehanizem

2) (deeds, actions etc: She's devoted her life to good works.) dela

•

- work-basket
- work-box
- workbook
- workforce
- working class
- working day
- work-day
- working hours
- working-party
- work-party
- working week
- workman
- workmanlike
- workmanship
- workmate
- workout
- workshop
- at work
- get/set to work
- go to work on
- have one's work cut out
- in working order
- out of work
- work of art
- work off
- work out
- work up
- work up to
- work wonders
* * *
I [wə:k]
noun

(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja); plural stavbna dela, stavbišče; javna dela; military utrdbe, utrdbena dela; (singular construction) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna; technical mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos; plural religion dobra dela

in work — zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)

out of work — brez dela, brezposeln, nezaposlen

a work of art — umetniško delo, umetnina

a work of genius — genialno delo

works of a clock — mehanizem ure

the works of Bach — Bachova dela

works of mercy — dobrodelna dela

earth works architecture zemeljska dela

good works — dobra dela

iron works — talilnica železa, železarna

Minister of Works — minister za javna dela

glass works — steklarna

gas works — plinarna

Public Works — javna dela

out works architecture zunanja dela

stone works — zidarska dela

upper works nautical nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubo

wood works — lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmeti

shock-work — udarniško delo

to be out of work — biti brez dela, biti brezposeln

to be at work — delati, delovati, funkcionirati

it's all in the day's work — to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega dela

to cease ( —ali to stop) work — nehati z delom

I did a good day's work — veliko sem naredil danes

to give s.o. the works American colloquially ozmerjati, premlatiti koga

to get ( —ali to set) to work — lotiti se dela, začeti delati

to go ( —ali to set) about one's work — lotiti se svojega dela

to have plenty of work to do — imeti mnogo dela

I have my work cut out for me — imam polne roke dela

to make sad work of it figuratively vse uničiti

to make short ( —ali quick) work of — hitro opraviti z, hitro obvladati

that is your work — to je tvoja naloga

to look for work — iskati delo
II
() [wə:k]

1.

transitive verb

delati (na čem), izdel(ov)ati, obdelati; narediti, proizvesti, proizvajati; poetically umetniško izdelati; plesti, tkati, izdelati na statvah; šivati; vesti; oblikovati, (iz)kovati; tiskati; mesiti; kopati (rudo), obdelovati (zemljo); commerce poslovati, poslovno potovati (po nekem področju); slang prodati; plačati (potovanje) z delom; preiskati, raziskati; mathematics izračunati, rešiti (nalogo); vplivati na (koga), nagovarjati (koga); slang prevarati, oslepariti; izvesti, uresničiti, izvršiti, povzročiti; streči (topu, stroju); uporabljati (žival) za delo, vpreči; izkoriščati (rudnik); pustiti koga, da težko dela; premikati, poganjati, gnati, goniti

to work o.s. to death — ubi(ja)ti se z delom, garati

to work o.s. into s.o.'s favour — pridobiti si naklonjenost kake osebe

to work o.s. into a rage — pobesneti

to work the bellows — goniti meh

to work a farm — voditi farmo (kmetijo)

to work a change — izvršiti, povzročiti spremembo

to work wonders — delati čuda (čudeže)

to work one's will — uresničiti svojo voljo

can you work the screw loose? — lahko zrahljate vijak?

to work (one's way) through college — sam se vzdrževati med študijem

my partner works the Liverpool district — moj družabnik potuje (poslovno) na področju Liverpoola

to work a slave to death — do smrti priganjati sužnja k delu, ubiti ga z delom

servants are not worked now as they were formerly — od služinčadi se danes ne zahteva več toliko dela kot nekoč

to work a crane — upravljati z žerjavom

to work a coal seam — izkoriščati plast premoga

to work a ship — upravljati ladjo

to work one's way — pot si utreti (napraviti)

these machines are worked by steam — te stroje poganja para

it is a good scheme, but can you work it? — to je dober načrt, toda, ali ga lahko izvedete?

this belief has worked much evil — to verovanje je povzročilo mnogo zla

the candidate works the district — kandidat opravlja volilno kampanjo v okrožju

to work one's passage nautical zaslužiti svoj prevoz z delom

to work one's horses — priganjati konje k delu

to work one's social relations in business — izkoriščati svoje družabne zveze poslovno;

2.

intransitive verb

delati, delovati, biti zaposlen (s čim); baviti se (s čim); truditi se; funkcionirati, posrečiti se, uspeti; razviti se, dozoreti; vreti; biti v pogonu, delati (stroj), prijemati eden v drugega (zobata kolesa); šivati, vesti (vezem); prebijati se (z delom); razvleči se; trzati (se) (obraz); mahati (s čim); težko, z muko se premikati, gibati; nautical križariti; besneti, biti razburkan (morje); figuratively krčevito delati

to work against time — delati v tekmi s časom

to work like a dog ( —ali horse —ali nigger) — delati kot črna živina

my stove works well — moja peč dobro dela

your method won't work — z vašo metodo ne boste uspeli

I tried but it did not work — poskušal sem, a ni se mi posrečilo

the poison began to work — strup je začel delovati

to work into a crowd — vriniti se v množico

to work loose — zrahljati se (vijak itd.)

waves work to and fro — valovi so razburkani

to work double tides — delati podnevi in ponoči

that won't work with me — to ne bo vplivalo name (vžgalo pri meni);

English-Slovenian dictionary > work
3 public

adjective

(of, for, or concerning, the people (of a community or nation) in general: a public library; a public meeting; Public opinion turned against him; The public announcements are on the back page of the newspaper; This information should be made public and not kept secret any longer.) javen

- publicly
- publicity
- publicize
- publicise
- public holiday
- public house
- public relations
- public service announcement
- public spirit
- public-spirited
- public transport
- in public
- the public
- public opinion poll
* * *
I [pʌblik]
adjective ( publicly adverb)

javen, občen; povsod znan, vsem poznan; državen, ljudski, naroden

public administration — javna uprava

public affairs — javne zadeve

public appointment — državna siužba

public address system — sistem razglasnih naprav (zvočnikov)

public bidding ( —ali sale) — javna dražba

public bath — javno kopališče

public charge — prejemnik oskrbovalnine

at public charge — na državne stroške

public convenience — javno stranišče

economy public corporation — ljudska zadruga

public debt — državni dolg

public dinner — banket

American juridically public defender — branilec po dolžnosti (za reveže)

public enemy — sovražnik ljudstva, kriminalec

to be in the public eye — biti v središču javnega življenja

public economy — politična ekonomija

public figure — prominentna osebnost

economy public funds — državni vrednostni papirji; British English utemeljen državni dolg

public good — spložna blaginja

public health service — javna zdravstvena služha

public house — krčma, gostilna, točilnica

John Public — dnevni tisk

public kitchen — javna kuhinja za brezposelne

public law — javno pravo, mednarodno pravo

public library — javna knjižnica

public man — javni delavec

to make public — objaviti, razglasiti

public notice — javen razglas

public opinion — javno mnenje

public opinion poll — predvolilna anketa

public order — javni red

economy public ownership — skupna last

juridically public prosecutor — državni tožilec

public relations — stik z javnostjo

public revenue — državni dohodki

public school British English zasebna šola z internatom; American občinska šola

public servant — državni uradnik

public service — državna (javna) služba; komunalna služba

public spirit — patriotizem

public utility — komunalna usluga; plural economy akcije javnih služb

public works — javna dela
II [pʌblik]
noun

javnost, občinstvo, publika

in public — javno

the public at large — široke plasti ljudstva

to appeal to the public — obrniti se na javnost

juridically to exclude the public — izločiti javnost

English-Slovenian dictionary > public
4 imprest

[ímprest]
noun

predujem (zlasti za javna dela), posojilo

imprest accountant — prejemnik predujma iz državne blagajne

English-Slovenian dictionary > imprest
5 pork

[po:k]
noun

(the flesh of a pig used as food.) svinjina

* * *
[pɔ:k]
noun

svinjina

American slang pork barrel — zvezna dotacija za javna dela v strankino korist

English-Slovenian dictionary > pork
6 relief-works

[rilí:fwə:ks]
noun

plural (javna) dela za zaposlitev brezposelnih

English-Slovenian dictionary > relief-works
7 open

['əupən] 1. adjective
1) (not shut, allowing entry or exit: an open box; The gate is wide open.) odprt

2) (allowing the inside to be seen: an open book.) odprt

3) (ready for business etc: The shop is open on Sunday afternoons; After the fog had cleared, the airport was soon open again; The gardens are open to the public.) odprt

4) (not kept secret: an open show of affection.) odkrit

5) (frank: He was very open with me about his work.) odkrit

6) (still being considered etc: Leave the matter open.) odprt

7) (empty, with no trees, buildings etc: I like to be out in the open country; an open space.) odprt
2. verb
1) (to make or become open: He opened the door; The door opened; The new shop opened last week.) odpreti

2) (to begin: He opened the meeting with a speech of welcome.) začeti

•

- opener
- opening
- openly
- open-air
- open-minded
- open-plan
- be an open secret
- bring something out into the open
- bring out into the open
- in the open
- in the open air
- keep/have an open mind
- open on to
- the open sea
- open to
- open up
- with open arms
* * *
I [óupən]
adjective ( openly adverb)

odprt (tudi medicine npr. rana); svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park); odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto); figuratively dovzeten (to za); figuratively izpostavljen (to čemu); odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.); figuratively prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo); economy odprt, tekoč (račun); grammar odprt (vokal, zlog); nautical ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air — na prostem

with open arms — z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo

open book — odprta knjiga, figuratively odkrit človek

to be open with — biti s kom odkritosrčen

to be open to — biti za kaj dovzeten

open and above board — odkritosrčen

juridically in open court — v javni razpravi

juridically open and shut case — nezapleten primer

open day — jasen dan

economy politics the open door — politika svobodne trgovine

to force an open door — izrabljati darežljivega človeka

with open ears — pazljivo (poslušati)

with open eyes — zavestno, z odprtimi očmi

figuratively to keep one's eyes (ears) open — imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj

with open hands — z odprtimi rokami, darežljivo

to keep a day open — pridržati si prost dan

to keep open house ( —ali door) — biti gostoljuben

to lay open — razodeti, odkriti, pokazati

to lay o.s. open to — izpostavljati se čemu

open ice — led, skozi katerega je še možna plovba

open letter — odprto pismo (v časopisu)

to leave open — pustiti(vprašanje) odprto

to leave o.s. wide open to s.o. — pokazati komu svojo slabo stran

to lie open to — biti izpostavljen

economy open market — svoboden trg

an open mind — bistra glava

with open mouth — z odprtimi usti

military open order — razmaknjena vojaška formacija

open port — odprta luka

open question — odprto vprašanje

open secret — javna tajna

open sesame — lahek dostop

American open shop — podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti

open spaces — javni parki (zemljišča)

open season — za lov in ribolov dovoljena sezona

open town military odprto mesto, American mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)

open time — čas, dovoljen za lov

to throw open for — urediti, pripraviti, odpreti komu

juridically open verdict — uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka

open water — plovna, nezaledenela voda

open weather — milo vreme

open winter — mila zima
II [óupən]
noun

the open — odprt prostor, svež zrak; odprto morje; javnost

to bring into the open — razkriti

to come into the open (with s.th.) — razkriti se, biti popolnoma odkritosrčen, razglasiti (kaj)

in the open — na prostem, na zraku
III [óupən]
1.

transitive verb

odpreti (tudi economy npr. račun); začeti, odpreti (tržišče, pogajanja itd.); razkriti (čustva, misli); juridically pustiti odprto; nautical zagledati (skrit objekt);

2.

intransitive verb

odpreti se; figuratively razkriti se (to komu); odpirati se v, na; gledati kam, voditi kam (vrata, okno); nautical prikazati se (kopno)

to open the ball — začeti prepir, biti spredaj

to open bowels — izprazniti čreva

to open the door to — dati možnost za kaj

to open one's eyes — začudeno pogledati

to open the eyes of s.o. — odpreti komu oči

military to open fire — začeti streljati

to open ground — zaorati

to open one's heart to — odpreti srce, odkriti svoja čustva

to open into (onto) — odpirati se v (na)

not to open lips — ne odpreti ust

to open one's mouth — odpreti usta

to open o.s. to s.o. — zaupati (razodeti) se komu

English-Slovenian dictionary > open
8 utility

[ju'tiləti]
plural - utilities; noun

1) (usefulness: Some kitchen gadgets have only a limited utility.) uporabnost

2) (a useful public service, eg the supply of water, gas, electricity etc.) javna služba

•

- utilitarian

* * *
[ju:tíliti]
noun

korist, prid, koristnost, koristna stvar; philosophy korist, sreča, blagor

of utility — koristen

of no utility — nekoristen

utility goods — blago široke potrošnje

utility (man) — priložnostni delavec, faktotum, dekle za vsa dela, theatre igralec za manjše vloge

public utility — splošna korist

(public) utility company American javno uslužnostno (servisno) podjetje (pošta, železnica ipd.)

utility car — manjši avto

English-Slovenian dictionary > utility

См. также в других словарях:

jáven — vna o prid. (á) 1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi; zadeva javnega pomena; skrbeti za javno blaginjo; ogroziti javne koristi; brigati se za javne zadeve; pereča javna vprašanja // ki se kaže, izraža v kaki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lístnica — e ž (ȋ) 1. knjižici podobna priprava za nošenje bankovcev, dokumentov: iz prsnega žepa je potegnil listnico in odštel deset stotakov; vzeti sinovo fotografijo iz listnice; spraviti vizitko v listnico; ekspr. v rokah je držal debelo listnico zelo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
licitácija — e ž (á) 1. javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto, dražba: udeležiti se licitacije; dati najdene predmete na licitacijo; kupiti, prodati na licitaciji; licitacija rabljene opreme, zemljišča 2. razpis za oddajo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pót — 1 a m, mn. póti m in póta s, rod. mn. pótov; dv. póta m in póti s (ọ; pọ̑ta) 1. star. pot ž: a) popravljati pote; obležati ob potu; stopati po potu; s potom so bili zadovoljni; stranski pot; s peskom posut pot / javni poti; planinski poti /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpís — a m (ȋ) javna objava, s katero se iščejo kandidati a) za opravljanje del in nalog: objaviti razpis za direktorja, učitelja; prijaviti se na razpis; razpis v Delu / javni razpis b) za prevzem določenega dela: razpis gradbenih del / razpis za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šóla — 1 e ž (ọ̑) 1. vzgojno izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
natečáj — a m (ȃ) javna objava, s katero se iščejo kandidati za prevzem določenega dela ali za službo: delo so oddali brez natečaja; natečaj za izvirna dramska dela; natečaj za sprejem študentov v prvi letnik / razpisati natečaj za delovno mesto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
césta — e ž, mn. stil. cesté (ẹ) 1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo; kam drži, pelje ta cesta; prečkati cesto; zapeljati s ceste; priti na cesto; stati na cesti; vas leži ob cesti; iti, voziti se po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
investícija — e ž (í) 1. uporaba denarja za povečanje premoženja, naložba: investicije kmetov so se povečale; obrtniška investicija / investicija v hišo / v kapitalistični ekonomiki nakup delnic je bila dobra investicija; pren. sinovo šolanje je bila draga, a… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
líst — a m (ȋ) 1. navadno zelen, ploščat del rastline, ki raste iz veje, stebla: list odpade, požene; listi rumenijo, se sušijo, venejo; drevo, rastlina poganja, razvija liste; mesnati listi; suhi, uveli, zeleni listi; list lipe; zajedavci na listih;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nalóžba — e ž (ọ̑) 1. uporaba denarja za povečanje premoženja: nakup obveznic je bila zanesljiva naložba; povečati naložbe; milijonska naložba; naložba v gostinski obrat, zemljo / investicijska naložba; pren. študij je draga naložba // za to namenjeni,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на все языки

javna dela

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Словари и энциклопедии на Академике

Перевод: со всех языков на все языки

javna dela

См. также в других словарях:

Поделиться ссылкой на выделенное

Прямая ссылка: